Kraj Loka je omenjen že v 13. stoletju. Ime se je skozi zgodovino spreminjalo v skladu s takratnimi tujimi jezikovnimi vplivi. Velika Loka je do nedavnega pripadala župniji Višnja gora. Naši župniji pripada od 15. septembra 1973, ko so vaščani s stvarnimi utemeljitvami zaprosili takratnega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika za  prefaranje v župnijo Žalna. Navedli so, da vsi otroci obiskujejo šolo v Žalni ali v Grosupljem, vsi verniki prihajajo k sveti maši v Žalno, ki je oddaljena slaba dva km, do Višnje gore pa je 4 km.   Cerkev so zgradili v času hudih kriz pred drugo svetovno vojno. Očitno so vaščani Velike in Male Loke poznali moč priprošnje svetega Antona in ga želeli imeti v svoji bližini.  Na desnem vogalu ob vhodu v cerkev je vgrajen temeljni kamen, na katerem je zapisano, da je bil blagoslovljen 18. 4. 1938.  Cerkev je 22. septembra 1940 blagoslovil škof dr. Gregorij Rožman. V cerkveni ladji je na slavoloku napis: »Sveti Anton, prosi za nas!« V glavnem oltarju je kip svetega Antona, ki v naročju drži otroka Jezusa. Motiv za takšno upodobitev korenini v čudežu, ki se je zgodil svetemu Antonu. Ob branju evangeljskega poročila o Jezusovem rojstvu se je na knjigi pojavilo Božje dete. Pod kipom svetega Antona se nahaja  tabernakelj, ki je bil tja postavljen med drugo svetovno vojno, ko se je v tamkajšnji soseski naselil begunec duhovnik Jakob Kalan, ki je takrat duhovno oskrboval sosesko svetega Antona. Škofija Ljubljana je za čas duhovnikovega bivanja dovolila stalno prisotnost Najsvetejšega v tabernaklju.    V sprednjem delu cerkvene ladje je na desni strani kip Srca Jezusovega, na levi strani pa kip Marije Brezmadežne.  Sveti Anton Padovanski, duhovnik in cerkveni učitelj - 13. junij Sveti Anton se je rodil leta 1195 v Lizboni na Portugalskem. Po poklicu je bil duhovnik frančiškanskega reda. Odlično je poznal Sveto pismo, bil dober govornik in imel dar prerokovanja. Živel je v težkem času verskih zmot, katere je pogumno zavračal z jasnimi in odločnimi utemeljitvami. Nekateri so ga imenovali »kladivo krivovercev«. Rad je imel križanega Gospoda, sveto evharistijo in bil velik častilec Device Marije. Pri oznanjevanju je bil zelo uspešen, česar pa v svoji ponižnosti ni pripisoval sebi, ampak Bogu. Že v času njegovega zemeljskega življenja so mu bili mnogi hvaležni, ker jim je z jasno besedo pokazal pot do prave vere in iskrenega zaupanja v Marijo. Umrl je v Padovi, 13. junija leta 1231, star komaj 35 let.  Svetemu Antonu mnogi zaupajo takrat, kadar kaj izgubijo. Naj nam ne bo priljubljeni svetnik blizu samo pri iskanju ključev, očal ali kakšnih drugih predmetov. Z zgledom iskrene vere naj nam pomaga, da ostanemo verni in pomagamo v verski rasti današnji mladini. Prosimo ga, da bo čim več ljudi ostalo zvestih Bogu in se jih čim več vrnilo k njemu.  https://zupnija-zalna.rkc.si/index.php/content/display/50