Župnijska cerkev svetega Lovrenca v Žalni

Cerkev je omenjena že leta 1444. Doživela je več prezidav, današnja oblika je nastala v 19. stoletju. V glavnem oltarju je kip svetega Lovrenca, katerega občasno nadomesti njegova slika, ki prikazuje njegovo mučenje in pričevanje za Kristusa na razbeljenem ražnju. Na njegovi desni strani je kip svetega Petra, na levi strani pa kip svetega Pavla. Na vrhu je upodobljena Sveta Trojica. 

Cerkev ima dva stranska oltarja. Na desni je oltar svetega Jožefa. Ob njem sta upodobljena sv. Alojzij, zavetnik mladine in sveti Anton Padovanski. 

Na levi strani je oltar Marije Brezmadežne. Ob njej sta kipa svete Neže in svete Ane, ki vzgaja hčerko Marijo. 

Ohranjena je tudi prižnica, na kateri so upodobljeni Jezus in štirje evangelisti. 

Križev pot je preprost, a z jasnimi upodobitvami. Poslikan je bil leta 1911. Na koru so mehanske orgle mojstra Franca Goršiča iz Ljubljane. Izdelal jih je leta 1865. Doživele so več obnov. Nazadnje jih je v letu 2015 obnovil orglarski mojster Brane Košir iz Sodražice.

Sveti Lovrenc, diakon in mučenec - 10. avgust
Diakonija pomeni služenje Bogu in ljudem. To poslanstvo je zelo zgledno uresničil sveti Lovrenc. Bil je pomočnik papeža Siksta II, upravljal cerkveno premoženje in skrbel za reveže. Med preganjanjem leta 258 je vse cerkveno premoženje razdelil ubogim in tako preprečil, da bi ga zaplenil rimski načelnik Hipolit. Ko ga je Hipolit vprašal, kje ima skrite zaklade Cerkve, mu je Lovrenc pokazal na reveže in dejal: »To so zakladi naše Cerkve.« Te besede so načelnika tako razkačile, da ga je dal mučiti na razbeljenem ražnju. V strašnih mukal ni odpadel od Boga, ampak je molil: »Gospod, sprejmi mojega duha in me reši te umrljivosti.« Izročilo pravi, da je v šali rekel: »Ena stran je že pečena, obrnite me!« Morda težko verjamemo tem besedam?  Upoštevajmo, da se je Lovrenc zanašal na Kristusovo bližino in njegovo pomoč, katere je bil v uri preizkušnje tudi deležen.